Cezar zaradi napak tožilstva na robu svobode?

Leto in pol mineva od mafijske likvidacije na Brdu, nedaleč od hotela, kjer je v rdečem Audiju pod streli padel Satko Zovko. Član balkanskega podzemlja, včasih pajdaš, nato pa sovražnik domnevnega narkokralja Dina Muzaferoviča Cezarja, ki naj bi likvidacijo na obrobju Ljubljane dlje časa skrbno načrtoval.

Vse od začetka sojenja peterici domnevnih krvnikov, ki na Gospodarskem razstavišču vsakokrat poteka ob poostrenih varnostnih pogojih, je obramba vztrajala, da so bili nekateri dokazi pridobljeni nezakonito. In da so preiskovalci že od samega začetka vedeli, da soobtoženi Jaka Bergant, ki so mu kriminalisti, na podlagi ustne odredbe, sledili do Muzaferovićevega skrivališča v Ljubljani, ni bil tisti, ki je namestil sledilno napravo pod Zovkov avtomobil, kar so ujele varnostne kamere.

In sodnik naj bi obrambi zdaj prikimal.

Iz sodnega spisa naj bi izločil več ključnih dokazov, ki so jih policisti pridobili s tajnim opazovanjem in nato s hišnimi preiskavami. Tožilstvo naj bi se na odločitev že pritožilo, o pritožbi pa mora zdaj odločiti višje sodišče.

Bi lahko Cezar, ki je lani spomladi z rezanjem rešetk ali z uporabo raketometa načrtoval pobeg iz mariborskega zapora odkorakal na prostost?

Iz obtožnice sicer izhaja, da je Muzaferović dvema članoma kriminalne združbe, ki sta še vedno na begu, naročil, naj Zovka v noči na 29. november 2024 počakata pod dovozom v hotel Mons, in ga ustrelita. Moška sta Zovka počakala v zasedi in vanj izstrelila najmanj 26 nabojev. Zovko je zaradi hudih poškodb umrl na kraju zločina. Peterici obtoženih tožilstvo, poleg sodelovanja pri likvidaciji Zovka, sicer očita tudi trgovanje s prepovedanimi drogami.

Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Šest dni po umoru so v ljubljanskih Črnučah zaradi suma prijeli prve tri osumljence.